Ecc 7 | SloChraska | STEP | Dobro ime je boljše nego dišeče mazilo in dan smrti boljši nego dan rojstva.

Ecclesiastes 7

7. Poglavje

1 Dobro ime je boljše nego dišeče mazilo in dan smrti boljši nego dan rojstva. 2 Bolje je iti v hišo žalosti nego v hišo pojedine, ker v oni se vidi konec vseh ljudi, in živeči si to vtisne v srce. 3 Boljša je žalost nego smeh, kajti po otožnem obličju se poboljšava srce. 4 Srce modrih je v hiši žalosti, bedakov srce pa v hiši veselja. 5 Bolje je poslušati karanje modrega nego petje bedakov. 6 Kajti smeh bedakov je kakor prasketanje trnja, gorečega pod loncem. Tudi to je ničemurnost. 7 Res, nasilstvo omami modrega in podkupilo uniči razum. 8 Boljši je konec reči nego njen začetek; boljši je potrpežljivi nego ošabni. 9 Ne bodi prenaglega duha za jezo, kajti jeza počiva v nedrjih bedakov. 10 Ne govóri: Kako da so bili prejšnji dnevi boljši nego sedanji? Kajti tega ne vprašuješ v modrosti. 11 Modrost je enako dobra kakor dediščina in še boljša njim, ki gledajo solnce. 12 Kajti modrost je obrana in denar je obrana, toda prednost znanja je ta, da modrost ohrani v življenju njega, kdor jo ima. 13 Glej delo Božje! Kajti kdo more zravnati, kar je on skrivil? 14 Ob dnevi blagostanja bodi vesel, a ob dnevi nesreče pomisli: Tudi ta dan je Bog naredil z onim vred, da človek ne iznajde, kar bode za njim. 15 Marsikaj sem videl v dnevih ničemurnosti svoje: je pravičnik, ki gine v pravičnosti svoji, in je brezbožnik, ki podaljša življenje svoje v hudobnosti svoji. 16 Ne bodi prepravičen in ne kaži se modrega čez mero: zakaj bi se pogubljal? 17 Ne bodi preveč brezbožen in ne bodi bedast: zakaj bi umrl, preden pride tvoj čas? 18 Dobro je, da se oprimeš tega, pa tudi onega ne izpustiš iz roke, zakaj kdor se boji Boga, uide vsem tem skrajnostim. 19 Modrost jači modrega bolj nego deset mogotcev, ki so v mestu. 20 Res, na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši. 21 Naj ti tudi ne sega do srca vse, kar se govori, da ne boš moral slišati, kako te hlapec tvoj preklinja; 22 kajti mnogoterikrat, tvoje srce ve, si tudi ti druge klel. 23 Vse to sem preizkušal v modrosti. Dejal sem: Hočem biti moder, a daleč je ostala od mene modrost. 24 Daleč je, kar je, in pregloboko: kdo more to doseči? 25 Obrnil sem se in srce mi je bilo namenjeno, spoznavati in zasledovati in iskati modrost in pravi razsodek, da bi spoznal, kako je brezbožnost neumna in nespamet besna. 26 In našel sem, kar je grenkejše nego smrt: ženo, čije srce se mreže in zadrge in roke njene spone. Kdor je ugoden Bogu, ji ubeži, grešnika pa ulovi. 27 Poglej, to sem našel, pravi Propovednik, ko sem zlagal drugo z drugim, da bi dobil pravi razsodek: 28 Česar duša moja še vedno išče, pa nisem našel, je to: enega moža iz tisoč sem našel, ali žene med temi vsemi nisem našel nobene. 29 Poglej, samo to sem našel, da je Bog ustvaril človeka poštenega, oni pa iščejo veliko spletk!